Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.
Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.
Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.
Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.
Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.
Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.
Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.
Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.
Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.
Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.
Komentator razmišlja o situaciji, ko se preganja nosilce slabih novic in ne tistih, ki so vzrok zanje. Ob tem omenja še politično korektnost pod katero se lahko skrije marsikaj.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Gledali smo naprej. V maj in šmarnice ter celo v poletje. Blaž Podobnik je povabil na teden glasbenih počitnic ob Kolpi, Barbara Kastelec pa spregovorila o letošnjih šmarnicah za otroke, ki jih bomo v maju prebirali tudi v podcastu Zgodbe za otroke. Prisluhnite in spoznajte misijonarja Andreja Majcna.
Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite.