Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 4. 2024
Mitja Pucelj: Slovenska groteska

Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.

Mitja Pucelj: Slovenska groteska

Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.

komentarprisilni delavciJugoslavijanacizemgrobovimedijsko razlikovanjekadrovska selekcijaobsodba zločinovsoočenje s preteklostjo

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Slovenska groteska

Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.

VEČ ...|17. 4. 2024
Mitja Pucelj: Slovenska groteska

Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.

Mitja Pucelj

komentarprisilni delavciJugoslavijanacizemgrobovimedijsko razlikovanjekadrovska selekcijaobsodba zločinovsoočenje s preteklostjo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 2. 2024
Človek mora v nekaj verovati in pri nas očitno globoko verujemo v socializem

Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.

Človek mora v nekaj verovati in pri nas očitno globoko verujemo v socializem

Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.

komentar

Komentar Časnik.si

Človek mora v nekaj verovati in pri nas očitno globoko verujemo v socializem

Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.

VEČ ...|21. 2. 2024
Človek mora v nekaj verovati in pri nas očitno globoko verujemo v socializem

Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.

Mitja Pucelj

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 5. 2022
Mitja Pucelj: Socializem 2.0 ali morda n.0

Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.

Mitja Pucelj: Socializem 2.0 ali morda n.0

Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.

komentarSlovenijasocializemkapitalizemšolstvointelektualno delo

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Socializem 2.0 ali morda n.0

Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.

VEČ ...|11. 5. 2022
Mitja Pucelj: Socializem 2.0 ali morda n.0

Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.

Mitja Pucelj

komentarSlovenijasocializemkapitalizemšolstvointelektualno delo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 10. 2021
Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

komentarkoronaviruspolitikaprotesti

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

VEČ ...|20. 10. 2021
Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

Mitja Pucelj

komentarkoronaviruspolitikaprotesti

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 12. 2020
Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

politikazgodovinakomunizem

Komentar Časnik.si

Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

VEČ ...|30. 12. 2020
Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

Mitja Pucelj

politikazgodovinakomunizem

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 9. 2020
Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših

Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših

Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

družbapolitikakomentar

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.
VEČ ...|16. 9. 2020
Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

Mitja Pucelj

družbapolitikakomentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.
VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 1. 2020
Mitja Pucelj: Politična korektnost tlakuje pot v kulturo laži

Komentator razmišlja o situaciji, ko se preganja nosilce slabih novic in ne tistih, ki so vzrok zanje. Ob tem omenja še politično korektnost pod katero se lahko skrije marsikaj.

Mitja Pucelj: Politična korektnost tlakuje pot v kulturo laži

Komentator razmišlja o situaciji, ko se preganja nosilce slabih novic in ne tistih, ki so vzrok zanje. Ob tem omenja še politično korektnost pod katero se lahko skrije marsikaj.

družinski zakonmultikulturalizemorganizacijska kulturapolitična korektnost

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Politična korektnost tlakuje pot v kulturo laži
Komentator razmišlja o situaciji, ko se preganja nosilce slabih novic in ne tistih, ki so vzrok zanje. Ob tem omenja še politično korektnost pod katero se lahko skrije marsikaj.
VEČ ...|8. 1. 2020
Mitja Pucelj: Politična korektnost tlakuje pot v kulturo laži
Komentator razmišlja o situaciji, ko se preganja nosilce slabih novic in ne tistih, ki so vzrok zanje. Ob tem omenja še politično korektnost pod katero se lahko skrije marsikaj.

Mitja Pucelj

družinski zakonmultikulturalizemorganizacijska kulturapolitična korektnost

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|14. 5. 2025
80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

Tone Gorjup

politikaživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 5. 2025
Vabilo na 36. Dobrote slovenskih kmetij

Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.

Vabilo na 36. Dobrote slovenskih kmetij

Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.

Robert Božič

kmetijstvoDSKDobrote Slovenskih kmetij

Sol in luč

VEČ ...|13. 5. 2025
Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Naš gost

VEČ ...|10. 5. 2025
Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Damijana Medved

spominživljenjegledališčerežiserDodekalogija 1972-1983Evropska prestolnica kulture

Za življenje

VEČ ...|10. 5. 2025
Marko Juhant: Pomen dotika se izraža na več ravneh

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Marko Juhant: Pomen dotika se izraža na več ravneh

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovordružina

Dogodki

VEČ ...|16. 5. 2025
Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

Radio Ognjišče

spomin

Ritem srca

VEČ ...|16. 5. 2025
Z skupnostjo Rapha na Madžarsko

S kordinatorjem skupnosti Rapha, Lovrom Kavčičem, smo povabili na Madžarsko, točneje v Sombótel. Tam bo konec maja v sklopu slavilnega dogodka na tamkajšnjem stadionu zaigrala tudi avstralska legendarna zasedba Planetshakers, dogodka pa se lahko udeležite v organizaciji Katoliške mladine. Seveda pa v oddaji ni šlo brez vabila na festival, ki je pred vrati. Med drugim smo razkrili kdo bo npr. nastopil na Malem odru, ter še kakšno programsko in vsebinsko podrobnost Ritma srca 2025.

V oddaji smo slišali:

  • Manca Hribar - Delajmo majhne stvari z veliko ljubeznijo
  • Hillsong Young & Free - World Outside Your Window
  • Planetshakers - Call Your Name

Z skupnostjo Rapha na Madžarsko

S kordinatorjem skupnosti Rapha, Lovrom Kavčičem, smo povabili na Madžarsko, točneje v Sombótel. Tam bo konec maja v sklopu slavilnega dogodka na tamkajšnjem stadionu zaigrala tudi avstralska legendarna zasedba Planetshakers, dogodka pa se lahko udeležite v organizaciji Katoliške mladine. Seveda pa v oddaji ni šlo brez vabila na festival, ki je pred vrati. Med drugim smo razkrili kdo bo npr. nastopil na Malem odru, ter še kakšno programsko in vsebinsko podrobnost Ritma srca 2025.

V oddaji smo slišali:

  • Manca Hribar - Delajmo majhne stvari z veliko ljubeznijo
  • Hillsong Young & Free - World Outside Your Window
  • Planetshakers - Call Your Name

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnosttujinadogodkislavljenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|16. 5. 2025
Gre v gore brez avtomobila?

V duhu 10. obletnice okrožnice Laudato si papeža Frančiška smo se odpravili v planinski svet z uporabo javnega potniškega prometa. Kako nam pri tem lahko pomaga aplikacija planinske zveze, ki tudi sicer postaja vse boljši pripomoček za načrtovanje planinskih izletov? In ali je danes sploh mogoče (pre)živeti brez osebnega avtomobila, tudi če prosti čas pogosto namenimo obiskovanju gora? Naša gosta sta bila urednik za kartografijo pri PZS Andrej Stritar in ljubiteljica gorskega teka Deja Jakopič.

Gre v gore brez avtomobila?

V duhu 10. obletnice okrožnice Laudato si papeža Frančiška smo se odpravili v planinski svet z uporabo javnega potniškega prometa. Kako nam pri tem lahko pomaga aplikacija planinske zveze, ki tudi sicer postaja vse boljši pripomoček za načrtovanje planinskih izletov? In ali je danes sploh mogoče (pre)živeti brez osebnega avtomobila, tudi če prosti čas pogosto namenimo obiskovanju gora? Naša gosta sta bila urednik za kartografijo pri PZS Andrej Stritar in ljubiteljica gorskega teka Deja Jakopič.

Blaž Lesnik

svetovanjenaravaJPPmaPZSPZSkartografijaaplikacijanačrtovanje potigorski tektrailMala pošast Mici